Knjiga želi predstaviti odprta vprašanja spremljanja in vrednotenja slovenske regionalne politike. V njej sta avtorja pripravila izhodišča spremljanja in vrednotenja, pri čemer sta spremljanje obravnavala kot pomemben element v celotnem razvojnem procesu, saj omogoča nenehen nadzor izvajanja, vrednotenje pa kot stalen interaktiven proces, ki omogoča premišljeno načrtovanje aktivnosti in njihovo prilagajanje spreminjajočim se razmeram. Osredotočila sta se na značilnosti spremljanja in vrednotenja v slovenski regionalni politiki ter pripravila modele vrednotenja, ki naj bi jih slovenska regionalna politika upoštevala v bodoče. Pri oblikovanju modelov sta izhajala iz obstoječih slovenskih in evropskih formalno-pravnih okvirjev za vzpostavitev sistemov spremljanja in vrednotenja v finančni perspektivi 2007–2013.

Podan je pregled metodoloških napotil Evropske komisije za spremljanje in vrednotenje ter pravnih podlag za spremljanje programskih dokumentov. Bogat vir znanja in informacij za področji spremljanja in vrednotenja so metodološka napotila Evropske komisije, saj temeljijo na izkušnjah iz prejšnjih programskih obdobij in pomenijo nadgradnjo priporočil iz finančne perspektive 2000–2006. Slovenske izkušnje niso tako bogate, vendar imamo razmeroma dober zakonodajni okvir, ki pa ga bo treba udejanjiti tudi v praksi. Pregledu metodoloških in pravnih okvirjev sledi predstavitev spremljanja in vrednotenja v slovenski regionalni politiki, v osnovi »razdeljeni« na del, ki se izvaja v okviru kohezijske politike, in del, ki se financira izključno iz lastnih državnih sredstev. V sklepnem delu so opisani predlog pristopa k spremljanju in vrednotenju ter predlogi elementov in faz predhodnega, vmesnega ter končnega vrednotenja slovenske regionalne politike. Kot dodaten napotek h kakovostnemu spremljanju in vrednotenju so predstavljeni tudi standardi vrednotenja, vzpostavljeni pri posameznih mednarodnih organizacijah.