Želja po izdaji druge knjige Cerkve na Kočevskem nekoč in danes je tlela od izida prve oktobra 1993. Potomci kočevskih Nemcev v Sloveniji, Avstriji in ZDA so želeli, da bi se popisale še cerkve v Črmošnjiško-Poljanski dolini in okoliških krajih, ki v prvi knjigi niso bili obdelani. Danes so kočevski Nemci edina manjšina v Sloveniji in na njenem obrobju, ki ima popisane in v knjigah predstavljene vse cerkve in pokopališča, na črmošnjiškem območju pa tudi znamenja.

Zbiranje gradiva za topografske popise 26 ohranjenih ali podrtih cerkva tega območja je potekalo kontinuirano od leta 1993, posebej intenzivno med pripravo disertacije Mitje Ferenca. Terenski popisi so bili ponovljeni leta 2006, ko je nastala tudi večina novih fotografij več kot 100 znamenj, ki so predstavljena v posebnem poglavju, in omenjenih 26 cerkva ali njihovih lokacij.

Avtorja v uvodu pojasnjujeta zgodovinska in druga ozadja nastajanja cerkva na tem območju. Osrednji del knjige je zasnovan kot sežet opis posameznih objektov, njihovih značilnosti in opreme. Cerkve, ki so stale na območju, kjer so živeli kočevski Nemci, so razporejene po župnijah (Črmošnjice, Črnomelj, Planina, Kočevske Poljane, Semič), kakor so bile uradno organizirane pred ustanovitvijo nove škofije. Župnijskim ali bivšim župnijskim cerkvam sledijo po abecednem redu posamezne podružnice. Opisom so dodana pojasnila o naseljih in kratke informacije o lokaciji ter dostopnosti.

Obravnavane cerkve zastopajo en sam odstotek katoliških svetišč v Sloveniji. Čeprav gre za sorazmerno malo stavb, so tudi te pomemben del celote dediščine obeh narodov, ki sta skupaj živela na robu Kočevskega Roga, na robu Bele Krajine. Besedilo teče vzporedno v slovenskem in nemškem jeziku, dopolnjuje ga bogato slikovno gradivo. Dodan je znanstveni aparat z opombami, citiranimi viri, imenskimi in krajevnimi kazali ter različnimi seznami opisanih objektov.