Poskusni snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja razgrinja zamisel enojezičnega razlagalnega zgodovinskega slovarja, kakršno omogoča celovito, informativno zelo bogato gradivo, zbrano s popolnim izpisom vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom. Rezultat projekta je slovarska monografija Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011).

Poskusni snopič ima dva dela: teoretičnega in slovarskega. V prvem so opisno predstavljene enote slovarja, zlasti razdelki slovarskega sestavka in vsa v njih uporabljena slovaropisna načela. Dopolnjen je s pripomočki, ki naj bi olajšali njegovo uporabo: s seznami krajšav in znakov, s shemo slovarskega sestavka in preglednico črkovnih znamenj za glasove knjižnega jezika slovenskih protestantov. V slovarskem delu je 78 sestavkov, v katerih so obravnavane iztočnice vseh besednih vrst. Iztočnice so bile premišljeno izbrane, saj naj bi bila z njihovo slovarsko obravnavo zajeta in vzorčno predstavljena večina pričakovane problematike.

Z izidom poskusnega snopiča Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja so se končala pripravljalna dela za slovar, ki so leta 1973 stekla na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v tedaj na novo ustanovljeni delovni enoti. S skupnim prizadevanjem majhnega števila delavcev Sekcije za zgodovino slovenskega jezika in številnih zunanjih sodelavcev je bilo zbrano in abecedno urejeno celovito gradivo za slovar. Obsežna kartoteka, ki šteje pribl. 3.160.000 listkov, je bila zbrana s popolnim izpisom 48 slovenskih protestantskih tiskov in z izbirnim izpisom dveh knjig.

Namen poskusnega snopiča je opozoriti strokovno javnost na bogastvo podatkov, ki jih nudi popolni izpis skoraj vseh besedil slovenskih protestantskih piscev, in zbuditi javno razpravo o predlaganih rešitvah. V snopiču predstavljena in uporabljena slovaropisna načela so v kritično presojo ponujena predvsem jezikoslovcem, dragocene pa bodo tudi morebitne pripombe in želje potencialnih uporabnikov drugih strok.