V Sloveniji je bila do te knjige o pobočnih procesih objavljena le ena znanstvena monografija, pa še ta je obravnavala le zemeljske plazove. Več je bilo strokovnih in znanstvenih člankov, ki pa teme ne predstavljajo celovito. Knjiga je tako prva monografija, v kateri so celovito in podrobno opisani pobočni procesi in njihovi učinki na naravo in družbo. Ker se pobočni procesi pogosto zgodijo na istem kraju, je podrobno opisanih več kot petdeset pobočnih procesov, ki so se zgodili na ozemlju Republike Slovenije in v njeni soseščini. Predstavljeni sta izdelava zemljevidov z deterministično in probabilistično metodo. Pobočni procesi so opisani tudi v pripovedkah in svetih spisih. Knjiga je namenjena fizičnim geografom, predstavnikom sorodnih ved (geologija, gozdarstvo, gradbeništvo), pa tudi študentom pri predmetih, ki obravnavajo geomorfologijo, geomorfne procese, pobočne procese in naravne nesreče.
Prvi del knjige je kompilacija tujih in domačih del z obravnavanega področja. Delo temelji na zelo obsežni domači in tuji bibliografiji. Ker se pobočni procesi pogosto zgodijo na istem kraju, je v drugem delu uvodnega dela knjige podrobno opisanih več kot petdeset pobočnih procesov, ki so se zgodili na ozemlju Republike Slovenije in v njeni soseščini.
Podnebne spremembe, zlasti obilne in intenzivne padavine, sprožajo vedno nove pobočne procese tudi v pokrajinah, kjer jih doslej nismo poznali. Zato je obširno poglavje namenjeno opisu izdelave zemljevidov ogroženosti. Opisani sta izdelava zemljevidov z deterministično metodo in izdelava zemljevidov s probabilistično metodo. Opisoma so za lažje razumevanje dodani primeri iz prakse.
V predzadnjem poglavju je opisano dejansko in želeno stanje glede uporabe zemljevidov ogroženosti v prostorskem načrtovanju pri nas. V Sloveniji zakonodaja predpisuje izdelavo zemljevidov ogroženosti, nekateri dokumenti pa so šele v pripravi. Želja avtorjev je, da bi po vzoru sosednjih alpskih držav pri načrtovanju rabe prostora upoštevali tudi naravne – pobočne procese. Poglavje prinaša opis znanih možnosti za primerno načrtovanje ter primere dobre in slabe prakse.
Zadnje poglavje obravnava pobočne procese, kot so opisani v zakladnici ljudskega izročila ter v svetih spisih. Veliko je pripovedk, zgodb in legend, ki opisujejo tudi pobočne procese. Nemalo jih je, ki pobočne procese na svojski način tudi razlagajo, nekatere pa so tudi upesnjene. Pripovedke in zapise iz svetih knjig smo razvrstili glede na pobočni proces, ki ga opisujejo.
Avtorja sta naravoslovno in deloma tehnično temo v zadnjem poglavju opisala s humanističnega vidika in tako zaokrožila kompleksen geografski pogled. Knjiga tako vsebinsko povezuje naravoslovne, družboslovne, tehnične in humanistične vidike obravnavane teme.
Knjiga temelji na večletnih raziskavah avtorjev. Pri delu jo bodo lahko uporabljali raziskovalci fizični geografiji sorodnih ved (geologija, gozdarstvo, gradbeništvo), uporabna pa bo tudi kot študijski pripomoček pri predmetih, ki obravnavajo geomorfologijo, geomorfne procese, pobočne procese in naravne nesreče.
Kazalo vsebine
Predgovor
1 Uvod
2 Geomorfni procesi
2.1 Preperevanje
2.1.1 Mehansko preperevanje
2.1.2 Kemično preperevanje
2.1.3 Biogeno in biokemično preperevanje
2.2 Denudacija in erozija
2.2.1 Dežna erozija
2.2.2 Površinsko spiranje, erozijski žlebiči, erozijski jarki in tokovi vode v preperini
2.2.3 Vetrna in snežna erozija
2.2.4 Abrazija
2.2.5 Erozija prsti
2.2.6 Erozijsko delovanje človeka
2.3 Akumulacija
3 Metodologija terenskega preučevanja pobočnih procesov
3.1 Pred terenskim preučevanjem
3.2 Terensko preučevanje
4 Pregled pomembnejše slovenske geografske literature o pobočnih procesih
5 Pobočni procesi
5.1 Vzroki in povodi za nastanek pobočnih procesov
5.1.1 Vremenska dogajanja kot povodi za nastanek pobočnih procesov
5.2 Pokrajinski učinki pobočnih procesov
5.2.1 Sukcesija kot pripomoček za ugotavljanje starosti pobočnih procesov
5.3 Polzenje
5.4 Skalni podor
5.4.1 Opredelitev skalnih podorov
5.4.2. Vrste skalnih podorov
5.4.3 Premikanje podorne gmote
5.4.3.1 Padanje kamnine
5.4.3.2 Kotaljenje kamnine
5.4.3.3 Prevračanje in drsenje kamnine
5.4.4 Pleistocenski in prazgodovinski skalni podori
5.4.4.1 Skalni podor Kuntri
5.4.4.2 Skalni podor Magozd
5.4.4.3 Skalni podori pri Boki
5.4.4.4 Skalni podor Črča
5.4.4.5 Skalni podor Molida
5.4.4.6 Skalni podor pri Zatolminu
5.4.4.7 Skalni podor pod Planskim vrhom
5.4.4.8 Skalni podor Mirca
5.4.4.9 Skalni podor v dolini Radovne
5.4.4.10 Skalni podori na Dobraču
5.4.5 Zgodovinski skalni podori
5.4.5.1 Skalni podor Studor
5.4.5.2 Skalni podor pod Lučkim Dedcem
5.4.5.3 Skalni podor na Velikem vrhu
5.4.6 Skalni podori v bližnji preteklosti
5.4.6.1 Skalni podor na Javorščku
5.4.6.2 Skalni podor nad slapom Boka
5.4.6.3 Skalni podor nad Vrsnikom
5.4.6.4 Skalni podori nad Plajerjem
5.4.6.5 Skalni podor Berebica
5.4.6.6 Skalni podor na Mangartu
5.4.6.7 Skalni podor v Dovškem Gamsovcu
5.4.6.8 Skalni podori v steni Travnika
5.4.6.9 Skalni podori v steni Jalovca
5.4.6.10 Skalni podori v steni Triglava
5.4.6.11 Skalni podori v steni Tosca
5.4.6.12 Skalni podori v steni Velikega Draškega vrha
5.4.7 Podori, nastali ob potresu 12. 4. 1998
5.4.7.1 Skalni podori pod Krnom
5.4.7.2 Skalni podori na Osojnici
5.4.7.3 Skalni podor s Šije
5.4.7.4 Skalni podor na Lemežu
5.4.7.5 Drugi skalni podori v Krnskem pogorju
5.4.8 Skalni podor v Pologu
5.4.9 Skalni podori, nastali ob potresu 12. 7. 2004
5.4.9.1 Skalni podor v Loški steni
5.4.10 Skalni podori v Kamniško-Savinjskih Alpah
5.4.11 Skalni podori v Karavankah
5.5 Zemeljski plaz
5.5.1 Opredelitev zemeljskih plazov
5.5.2 Dejavniki, ki vplivajo na plazenje
5.5.3 Nastanek zemeljskih plazov
5.5.4 Vrste zemeljskih plazov
5.5.5 Sestava in lastnosti zemeljskih plazov
5.5.6 Sanacija zemeljskih plazov
5.5.7 Zemeljski plazovi v Sloveniji
5.5.7.1 Pleistocenski zemeljski plaz pri Selu v Vipavski dolini
5.5.7.2 Zemeljski plaz Slano blato nad Lokavcem v Vipavski dolini
5.5.7.3 Zemeljski plaz nad Podrago v Vipavski dolini
5.5.7.4 Zemeljski plazovi na Rebernicah
5.5.7.5 Macesnikov plaz
5.5.7.6 Tratičnikov plaz ali plaz v Podveži
5.5.7.7 Plaz v Raduhi
5.5.7.8 Zemeljski plazovi v Halozah leta 1989
5.5.7.9 Zemeljski plazovi v dolini Lahomnice leta 1989
5.5.7.10 Zemeljski plaz Ruardi v Zagorju ob Savi
5.5.7.11 Plazovi ob močnem deževju novembra 1991
5.5.7.12 Pobočni procesi nad Kosečem
5.5.7.13 Zemeljski plazovi v Goriških brdih
5.6 Drobirski tok in hudourniški vršaj
5.6.1 Nastanek drobirskega toka
5.6.2 Dinamika drobirskega toka
5.6.3 Drobirski tokovi v Sloveniji
5.6.3.1 Zemeljski plaz na Stovžju in drobirski tok v Logu pod Mangartom
5.6.3.2 Drobirski tok pod Ciprnikom
5.6.3.3 Pobočni procesi nad Kosečem
5.6.3.4 Pojav v dolini Lepene
5.6.3.5 Kamniti tok v dolini Kamniške Bistrice
5.6.4 Hudourniški vršaji
5.6.4.1 Hudourniški nanosi v Ratečah in Ukvah/Ugovizzi
5.6.4.2 Hudourniški vršaji v Zgornji Savinjski dolini
6 Zemljevidi geomorfnih procesov in zemljevidi ogroženosti
6.1 Deterministični zemljevidi
6.1.1 Metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov
6.1.1.1 Zemljevida geomorfnih procesov za porečji Nemiljščice in Besnice
6.1.1.2 Zemljevid geomorfnih procesov za občino Kobarid
6.1.2 Metoda matrik
6.1.2.1 Zemljevid za Zgornjo Savinjsko dolino
6.2 Probabilistični zemljevidi
6.2.1 Zemljevid plazovitosti Goriških brd
6.3. Primerjava probabilistične metode z metodo ponderiranja
7 Geomorfologija in prostorsko planiranje
7.1 Stanje v Sloveniji – teorija
7.2 Stanje v Sloveniji – praksa
7.3 Smiselnost urejanja prostora z vidika naravnih nesreč
8 Pobočni procesi v svetih knjigah in pripovedkah
8.1 Pobočni procesi v svetih knjigah
8.1.1 Zemeljski plaz
8.1.2 Prelom
8.1.3 Erozija
8.1.4 Osamelec
8.1.5 Udor
8.1.6 Pomen svetih knjig za geografijo
8.2 Pobočni procesi v pripovedkah
8.2.1 Gore
8.2.1.1 Kamniške planine
8.2.1.2 Špik
8.2.1.3 Šmarna gora
8.2.1.4 Pekrska gorca
8.2.2 Skalni podori, zemeljski in snežni plazovi
8.2.2.1 Skalni podor v Reziji
8.2.2.2 Skalni podor na Velikem vrhu
8.2.2.3 Skalni podori na Kamniškem vrhu
8.2.2.4 Skalni podori na Dobraču
8.2.2.5 Zemeljski plaz na Čemšeniški planini
8.2.2.6 Snežni plaz v Reziji
8.2.3 Osamelci
8.2.3.1 Igla pri Solčavi
8.2.3.2 Babji zob na Jelovici
8.2.3.3 Poljanska baba
8.2.3.4 Kamniti lovec
8.2.3.5 Drobno kamenje na Krasu
8.2.4 Reke, hudourniki in poplave
8.2.4.1 Blejsko jezero
8.2.4.2 Kamniško jezero
8.2.4.3 Drava, Sava in Soča
8.2.4.4 Nastanek Sočinega izvira
8.2.4.5 Pravljica o Dravi
8.2.4.6 Nastanek Rabeljskega jezera
8.2.5 Erozija prsti
8.2.5.1 Radmanca
8.2.5.2 Od kdaj je Rombon gol
9 Terminološki slovarček
10 Sklep
11 Literatura in viri
