Svilogojstvo in z njim povezano gojenje murve sodi med najstarejše monokulture na Goriškem. Njegov vpliv na kulturo in način življenja tukajšnjega prebivalstva doslej še ni bil celovito obravnavan. Knjiga prinaša etnološko podobo te gospodarske dejavnosti na goriškem podeželju predvsem 20. stoletja, saj so ustni viri tega obdobja najbogatejši obstoječi vir za tovrstno obravnavo panoge. Vsebina ustnih virov je najpomembneje določila strukturo samega dela, sicer pa so raziskavo po primerjalni metodi narekovali tudi drugi kvalitativno obdelani viri in literatura.

S »kavalirji« – tako v narečju imenovanimi gosenicami sviloprejke – so se v preteklosti ukvarjali nekateri plemiči in meščani, velikemu delu kmečkega prebivalstva pa je bila prodaja svilenega pridelka eden glavnih in pogosto tudi prvih letnih virov dohodka. V slovenskem merilu je svilogojstvo najbolje in najdlje uspevalo v ravnini med reko Sočo in Vipavo, na tako imenovani Goriški ravani, ter deloma v spodnji Vipavski dolini. V ravnini, kjer se zaradi megle in pogostih pozeb niso ukvarjali s sadjarstvom in vinogradništvom, se je v spomladanskem času odvila svilogojska sezona.

Posebno pozornost je avtorica posvetila obravnavi svilogojskih postopkov dela, saj so prav ti v največji meri vplivali na oblikovanje kulture in načina življenja ljudi. O nekdanjem svilogojstvu pričajo tudi preostala murvina drevesa v naseljih in pokrajini. Na Goriškem so murve začeli zasajati v 16., predvsem pa v 17. stoletju, in so stoletja označevala kulturno krajino. Ker se kulturna krajina slovenske Goriške, posebno v času po drugi svetovni vojni, ni tako korenito spremenila kakor italijanska, so se tod ohranile številne večstoletne murve, katerih sorte so za evropski prostor izjemne. V sklepnem delu knjige je slovarček svilogojskih izrazov in izrazov, ki jih je uporabljalo prebivalstvo, ki je živelo s panogo in od nje.

Delo je namenjeno tako strokovni kot laični javnosti. Na podlagi raziskave je mogoče pripraviti razstavo o svilogojstvu na Goriškem ali obuditi tradicionalno gojenje sviloprejk v izobraževalne, kulturne in turistične namene. Želja avtorice je, da bi njeno ovrednotenje murve z vidika kulture in načina življenja prebivalstva spodbudilo raziskave na genskem materialu preostalih murvinih sort, saj knjiga navsezadnje vabi k ohranjanju in varovanju tega drevesa kulturni krajini Goriške.