Poglavitni namen avtorjevega raziskovanja je bil predstaviti rodbino Auersperg v času in prostoru. Zanimanje za Auersperge je staro več stoletij, vendar kljub svoji skoraj tisočletni prisotnosti v srednjeevropskem prostoru do sedaj še niso bili deležni sintetične in analitične obdelave, ki bi rodbino zajela kot celoto. Poleg tega večina del, v katerih nastopajo Auerspergi, vsebuje številne netočnosti in pomanjkljivosti, zaradi česar je lahko popačena tudi slika širšega zgodovinskega dogajanja. Avtor je zato s svojo raziskavo želel razjasniti (pogosto zapletena) sorodstvena razmerja v tej rodbini in to ne le v liniji, ki se nanaša na Kranjsko, temveč je v raziskavo zajel celotno rodbino. Raziskovanje je utemeljeno na obsežni literaturi, bistveni del pa predstavlja arhivsko gradivo iz številnih srednjeevropskih javnih in zasebnih arhivov.

Poleg tega večina del, v katerih nastopajo Auerspergi, vsebuje številne netočnosti in pomanjkljivosti, zaradi česar je lahko popačena tudi slika širšega zgodovinskega dogajanja. Avtor je zato s svojo raziskavo želel enkrat za vselej razjasniti (pogosto zapletena) sorodstvena razmerja v tej rodbini in to ne le v liniji, ki se nanaša na Kranjsko, temveč je v raziskavo zajel celotno rodbino, tudi njen spodnjeavstrijski in njen knežji del. Raziskovanje je utemeljeno na obsežni literaturi, bistveni del pa predstavlja arhivsko gradivo iz številnih srednjeevropskih javnih in zasebnih arhivov.

Sama zasnova monografije je zelo enostavna: rodbini Auersperg oziroma njenim posameznim članom sledi kronološko od prve omembe v virih leta 1162 (oziroma 1062) pa do današnjega časa. Čeprav je avtor s svojim raziskovanjem posegel tudi v 20. in celo 21. stoletje, je težišče dela omejeno s koncem prve svetovne vojne, razpadom avstro-ogrske monarhije in formalno odpravo plemstva. Rodbina je po tem obdobju predstavljena le v nekaj najosnovnejših potezah, ki so potrebne za razumevanje njene današnje podobe, njenega današnjega položaja.

Prvi del zajema rodbino v srednjem veku. Avtor razgrne številne teorije o možnem izvoru Auerspergov ter skuša najti zrno resnice v srednjeveških legendah, povezanih s turjaško rodbino. Njegove ugotovitve glede genealoške podobe Turjaških, ki temeljijo predvsem na arhivskem gradivu, prinašajo povsem drugačno sliko od do sedaj uveljavljene. Zaradi specifičnosti raziskovanja in predstavljanja srednjeveške zgodovine je zgodovina rodbine do okoli leta 1500 zajeta v posebno poglavje, čeprav bi lahko kontinuiteto glavne veje s Turjaka vlekli neprekinjeno od 13. stoletja do danes.

Novoveški sklop je razdeljen na tri dele, od katerih vsak zajema eno od treh glavnih linij – kranjsko, knežjo in avstrijsko. Vsak del pa je razdeljen še na več poglavij, v katerih so predstavljene posamezne veje vsake linije, ki se imenujejo po gospostvih oziroma gradovih, kjer je omenjena veja (vsaj v začetku) živela. Pogosto se je namreč zgodilo, da so člani neke veje prodali svoje izvorno gospostvo oziroma grad, vendar se je poimenovanje celotne veje po izvorni posesti kljub temu ohranilo.

Sledi še leksikalni del monografije, v katerem so po abecednem vrstnem redu z najosnovnejšimi podatki predstavljeni vsi člani rodbine Auersperg od 12. do 21. stoletja. Za plastičen prikaz posesti in razprostranjenosti Auerspergov je avtor v svojo raziskavo vključil obsežno družinsko deblo, pestro slikovno gradivo ter zemljevide.