
Avtorica:
Marija Stanonik
Leto:
2011
Rokopisje, kronopisje in literarjenje so novi pojmi, ki v vertikalni klasifikaciji slovstvene kulture opredeljujejo slovstvene pojave v vmesnem območju med slovstveno folkloro in literaturo. Uvodno poglavje vsako od treh omenjenih pogojno estetskih kategorij predstavi teoretično: glede na terminologizacijo, definicijo, oblike in snov. To delo najprej te pojme predstavi in utemelji na teoretični ravni, nato pa predstavi njihovo fenomenologijo s konkretnimi zgledi teh vrst ubesedovanja.
Drugo poglavje povzema izvirno delo o literarjenju med drugo svetovno vojno, s posebnim poudarkom na ustvarjanju v koncentracijskih taboriščih. Sledi empirična analiza, pri čemer sta upoštevana diahroni in sinhroni vidik obravnave: prostor, spol, izobrazba, poklic, svetovni in estetski nazor, življenjska prikrajšanost. Že ime pove, da gre pri rokopisju za unikatne izdelke, napisane na roko. Glede na to da delo upošteva tudi diahroni vidik, je najstarejši avtor gorenjski bukovnik Matija Naglič (1799–1854). Sledita vaši gledališčnik Franc Dovžan, ki je pisal besedila za vaške prireditve, in Julijana Kavčič s pismi otrokom in zapisano življenjsko zgodbo. Kronopisje je zastopano s Potrkanovo kroniko, Kafurjevim dnevnikom, dnevnikom in potopisi Albine Lapanja in rodbinsko kroniko Nade Morato.
Najobsežnejši je tretji del: Literarjenje. Medtem ko se kanonizirana literatura ustvarja za fiktivnega bralca, pri literarjenju gre za prepoznanega, konkretnega bralca. Študiozna pozornost je posvečena življenjskim zgodbam nasploh, obravnavanih pa je tudi nekaj posameznikov (Vid Ambrožič, Janez Pernat, Metod Bohinc, Anton Gričnik, Minka Likar).
V razdelku o poeziji je monografsko obdelan kolar in mizar, rodoljub in domoznanski pesnik Vojteh Kurnik iz Tržiča. Posebne pozornosti je vredna reaktualizacija Krsta pri Savici v literarjenju med drugo svetovno vojno (1941–1945). Prav tako ni mogoče zgrešiti Prešernovega vpliva v sonetopisju duhovnika Janeza Križaja. Intelektualce zastopajo Alenka Glazer, Silva Ocepek in Tone Pretnar. Z Goriškega sta narečno obarvani Ludvik Zorzut in materinska Dora Obljubek, iz Poljanske doline izvirni Janez Ramoveš. Kmetici sta Štefanija Prislan in Marija Ferk, ponižni služabnici pa Lojzka Štanta in Klarika Žel. Izjemno spoštovanje življenju izkazujeta slepa Elizabeta Pohorec in invalidka Janja Blatnik.
-
Avtorica
-
Založnik:
Založba ZRC
-
Izdajatelj
-
ISBN
978-961-254-253-5
-
Leto
2011
Jezik(i)
-
Specifikacija
trda vezava 16,5 × 23,4 cm 578 strani
-
E-objave
05. 12. 2019
-
Stalna povezava