Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Frana Ramovša (1890–1952), enega največjih slovenskih jezikoslovcev, je fotomehanični ponatis izvirnika, ki je v prvi izdaji izšel leta 1936. Knjiga je edino sintetično delo te vrste, ki podaja zgodovinski razvoj slovenskega jezika, oz. njegove predstopnje, od naselitve do sodobnosti v vsej njegovi bogati narečni razčlenjenosti.

Ramovš uporablja metodo jezikoslovne zgodovinske rekonstrukcije. Pri tem upošteva tudi v tistem času dostopna dognanja mejnih strok, kot sta zgodovina in arheologija. Knjiga je opremljena s štirinajstimi izoglosnimi oz. dialektološkimi kartami, ki – v skladu s sodobno metodologijo – lepo ponazarjajo obravnavane jezikovne pojave, in je pisana v izredno strnjenem slogu. Delo je razdeljeno na pet poglavij: uvod, o prvotni slovenščini, položaj slovenščine v krogu slovanskih jezikov, razčlenjenje slovenskega jezika in vokalizem. Ramovševo delo je kljub novejšim dognanjem in korekcijam nekaterih ugotovitev še vedno nadvse aktualno. Mimo tega dela ne more noben študent slovenistike in noben raziskovalec slovenske zgodovinske slovnice. Zaradi sicer izjemno zgoščenega, pa vendarle jasnega in z zgledi bogato ilustriranega besedila pa knjiga seveda pritegne tudi nejezikoslovca, ki ga zanima zgodovinski razvoj slovenskega jezika.