Četrti zbornik Historičnega seminarja prinaša besedila predavanj, ki jih je Znanstvenoraziskovalni center SAZU priredil v letih 2000–2003. Iz besedil, objavljenih v zborniku, se oblikujejo različne teme, ki jih je mogoče zaokrožiti v obsežnejšo zgodovinsko-družboslovno tematsko skupino, nekaj razprav pa je s področja jezikoslovja, estetike in glasbe. Članke so prispevali Marjan Drnovšek, Irena Šumi, Šaćir Filandra, Josip Vrandečić, Karin Kneissl, Miran Špelič, Josip Lisac, Wolfgang Viereck, Lars-Olof Åhlberg, Eva Zöllner, Dorothea Schröder, Andrej Rahten, Walter Lukan, Igor Grdina, Primož Kočar in Janez Arnež.

Odnos do izseljevanja Slovencev na osnovi treh dokumentov, ki so bili posvečeni tej problematiki v letih 1913, 1938 in 1975, analizira Marjan Drnovšek. Slovensko govoreče v Kanalski dolini v Italiji izčrpno opisuje Irena Šumi. Bosna je predmet prispevkov Šaćirja Filandra, ki ob njej govori o zlorabi zgodovine predvsem v zadnjem dobrem desetletju, in Josipa Vrandečića, ki predstavlja širjenje islama iz Bosne v Dalmacijo v 16. in 17. stoletju. Karin Kneissl se posveča marsikdaj (čedalje bolj) konfliktnim stikom Vzhoda in Zahoda, uboštvo v zgodnjem meništvu (od 3. do 6. stoletja) pa predstavlja Milan Špelič.

Raziskave hrvaškega kajkavskega narečja predstavlja Josip Lisac, in sicer z upoštevanjem prispevka slovenskega jezikoslovca Jakoba Riglerja. Evropski lingvistični atlas poleg ozko jezikovnih podatkov daje tudi mnoge podatke o kulturni zgodovini Evrope in njenih zgodovinskih plasteh, ki jih Wolfgang Viereck interpretira z upoštevanjem nejezikovnih podatkov (tudi iz slovenskega jezikovnega prostora).

Lars-Olof Ahlberg vleče črto začetkov moderne estetike od Leibniza do Kanta.

Naslednja dva prispevka sta glasbena: Eva Zöllner piše o Händlovih oratorijih v londonskih gledališčih v drugi polovici 18. stoletja, Dorothea Schröder pa je prispevala nekaj opomb k operam Benjamina Brittna.

Zgodovino Slovenske ljudske stranke z njenimi vzponi in padci predstavljajo Andrej Rahten, Walter Lukan, Igor Grdina, Primož Kočar in Janez Arnež.