Prostorsko načrtovanje je vedno potencialno konfliktno in pogosto odpira vprašanja pristojnosti, strokovne utemeljenosti, prostorske pravičnosti in družbene sprejemljivosti načrtovanih posegov. Kljub pogostosti konflikti v prostorskem načrtovanju v Sloveniji še niso bili celovito proučeni. Ker so bili postopki umeščanja avtocest in hitrih cest v preteklosti posebej konfliktni, smo raziskavo usmerili na to področje. 

Raziskava temelji na pregledu literature, polstrukturiranih intervjujih in analizi besedil v programu Atlas.ti. Rezultati kažejo, da so konflikti odvisni od družbeno-prostorskega konteksta, zato jih je težko predvideti ali preprečiti. Za zmanjšanje konfliktnosti so potrebni prilagodljivi in deliberativni pristopi z odprto komunikacijo ter boljšim razumevanjem družbenih, okoljskih in gospodarskih učinkov načrtovanih objektov.

V nasprotju s teoretičnimi predpostavkami konflikti ne izhajajo le iz nasprotovanja javnosti, temveč nastajajo skozi celoten proces načrtovanja, tudi znotraj strokovne sfere. Ker se pristopi k reševanju konfliktov večinoma osredotočajo na vključevanje javnosti, konflikti v stroki pogosto ostanejo nerazrešeni, kar povečuje verjetnost nasprotovanja javnosti.