V okviru projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov (Dance – ICH) nas je pot zanesla čez velik del Evrope (od Norveške in Belgije do Slovenije, Romunije, Madžarske in Grčije), na njej pa smo se seznanili z izjemno pestrostjo plesnih tradicij, skupnosti in praks. Ta pobuda ni povezala zgolj kulturnodediščinskih institucij, raziskovalcev in umetnikov. V prvi vrsti je spodbudila tesno sodelovanje s skupnostmi, ki smo jih povabili k soustvarjanju procesa ohranjanja dediščine.

Koncept razstave s participativnim plesnim dogodkom prepleta plesne vsebine, razstavne elemente, kurirane dogodke in participativne plesne dogodke ter povezuje plesne skupnosti, obiskovalce in muzejske strokovnjake. Za doseganje trajnostnega cilja, tj. ohranjanje plesa v muzejskem prostoru, je treba vse te koščke mozaika premišljeno uskladiti. Ta priročnik na vzorcu šestih razstav in študij primerov ponazarja, kako je koncept razstave s participativnim plesnim dogodkom plesnim skupnostim pomagal pri nadaljevanju njihovih praks, predvsem z ustvarjanjem novih priložnosti za prenos plesne dediščine in njeno večjo prepoznavnost.

Predstavljamo šest različnih primerov, kako lahko muzeji in dediščinske institucije odigrajo ključno vlogo pri vzpostavitvi trajnostnih struktur za ohranjanje plesa kot žive dediščine.