Knjiga (izvirnik ima naslov Vom "Westfälischen Slowenen" zum "Gastarbeiter, prvič je izšel  leta 2016) se osredotoča na slovensko delavsko migracijo v Nemčijo v 19. in 20. stoletju. Prve skupine rudarjev in kmetovalcev so se okoli leta 1872 naselile v Porurju kot »vestfalski Slovenci«, množičnejša migracija pa se je zgodila po letu 1968 z jugoslovansko-nemškim sporazumom o zaposlovanju tujcev, ko so Slovenci množično delali v bavarski avtomobilski industriji, zlasti pri Audiju v Ingolstadtu. Na podlagi arhivskega gradiva in dolgoletnih raziskav knjiga razčlenjuje selitvene poti, pogoje bivanja, kulturno življenje, vlogo družbenih institucij in sindikalno organiziranost. Razkriva premike iz premogovništva v kovinsko industrijo, ob tem pa tudi družbene spremembe, kot so odnosi med spoloma in razlike med migrantskimi generacijami. V središču je tudi primerjava med vestfalsko in povojno bavarsko migrantsko skupnostjo.

Delo obravnava številne vidike slovenskega izseljevanja v Nemčijo, od regionalnega izvora migrantov, razlogov za odhod in načina selitve, do vključevanja v novo okolje. Podrobno razišče identitetne izzive v večetničnem in pogosto rasiziranem nemškem okolju ter vprašanja jezikovne asimilacije, pridobivanja državljanstva, poročnih strategij in razmerij med generacijami. Osvetli tudi pomembno vlogo katoliških ter socialističnih in socialdemokratskih delavskih gibanj. Avtor primerja obe migrantski skupnosti – vestfalsko in povojno bavarsko – z vidika politične in narodne zavesti ter odnosa do Nemcev in Slovenije. Delo je po oceni dr. Petra Vodopivca temeljeno na obsežni arhivski raziskavi in poglobljenem poznavanju domače ter tuje literature, kar ga uvršča med izvirna znanstvena dela. Hkrati pa je napisano razumljivo in primerno za širok krog bralcev. Poleg bogatega zgodovinskega pregleda knjiga spodbuja k novim raziskavam ter osvetljuje aktualna vprašanja sodobnih migracij in razredne zgodovine, ki v slovenskem zgodovinopisju pogosto še niso bile obravnavane.