Avtor z etnografskega zornega kota obravnava kamen, kamnarstvo in kamnarje na območju Trnovske in Banjške planote ter bližnje okolice. Po orisu geografske značilnosti tega območja predstavlja tamkajšnje značilne kamnine, pri čemer posebno pozornost posveča ploščastemu in skrilnatemu kamnu, ki je zelo primeren za kritino spomeniško zaščitenih kamnitih stavb. V to geografsko in geološko okolje umešča kmečko stavbarstvo ter analitično obravnava kamnoseške člene kmečkih stavb. Izčrpno predstavlja zlasti datirane primerke, po katerih je mogoče slediti stavbnemu razvoju od 16. do prve polovice 20. stoletja.

Predstavitvi najzanimivejših primerov kamnite kulturne dediščine sledijo biografije kamnosekov, kamnolomcev, zidarjev in drugih mojstrov kamna. Najpomembnejša vas je bil Grgar z najštevilnejšimi kamnoseki in zidarji, po pomembnosti mu sledijo Sedovec v Ravnici skupaj z Voglarji in Trnovim na obrobju Trnovske planote, na zahodnem robu Banjške planote pa Levpa s Seniškim Bregom. Posebno mesto zavzema Kanalski Lom s samoukom Andrejem Murovcem, ki je zapustil opus imenitnih kiparsko okrašenih nagrobnikov. Nazadnje so predstavljeni tudi tuji kamnoseki in zidarji, ki so v letih 1903–1906 gradili železnico v Soški dolini.