V knjigi je predstavljen geografski pogled na zapleteno problematiko poplav, poplavnih območij v kontekstu medsebojno prepletenih naravno- in družbenogeografskih procesov, ki potekajo v konkretni pokrajini oziroma prostoru. S takšnim pristopom so poplave in poplavna območja obravnavani kot pomembne sestavine pokrajine, sestavni deli izjemno kompleksnih součinkovanj in povratnih učinkov. Te bi morali nujno poznati in v vsakdanjem življenju upoštevati zlasti pri načrtovanju posegov v prostor, ki si ga poplavne vode pogosto neusmiljeno prisvajajo. V preteklosti se je človek poplavnim območjem izogibal, v sodobnosti pa na to pogosto pozablja. Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki nam povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. Zaradi silovite dinamike in nenadnega pojavljanja jih ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje ustrezno pripravimo.

Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki nam povzročajo ogromno gmotno škodo in včasih jemljejo tudi človeška življenja. Poplav, potresov, viharjev in mnogih drugih naravnih dogodkov, ki jih zaradi neobičajno silovite dinamike ter nenadnega pojavljanja občutimo kot grožnjo za naša življenja in lastnino, ne moremo preprečiti, saj se pojavljajo ne glede na človekovo prisotnost, lahko pa se nanje ustrezno pripravimo.

Poplave posegajo tudi v družbenogeografsko sfero pokrajine. Človek se jim prilagaja na različne načine: v preteklosti se je poplavnim območjem izogibal, dandanes pa poselitev in druge človekove dejavnosti usmerja z različnimi normativnimi akti.

Ker se katastrofalne poplave praviloma pojavljajo le na vsakih nekaj desetletij ali celo stoletij, smo na to v vsakodnevnem življenju pozabili in s tem nevede povečali našo ogroženost ob morebitnih prihodnjih poplavah. V Sloveniji v zadnjih petdesetih letih ni bilo ravno veliko res katastrofalnih poplav, razen dveh v porečju Savinje in leta 2007 hudourniške poplave v porečju Selške Sore. Pregledu stanja na tem področju je namenjen prvi del knjige.

V drugem delu je predstavljen geografski pogled na vzroke poplav in njihove značilnosti, ki mu sledi poglavje o poplavni ogroženosti Slovenije. S pomočjo različnih virov smo izdelali zemljevid poplavne ogroženosti Slovenije.

Zadnji del knjige prinaša temeljit geografski oris poplavnih območij v Sloveniji. Razvrščena so po geografskem ključu, po porečjih, to je pokrajinah, ki so pogosto tako naravnogeografsko kot družbenogeografsko enotni deli zemeljske površinske sfere.

Zadnje, krajše poglavje govori o poplavah, ki nastanejo zaradi porušitev naravnih ali umetnih pregrad; v svetu niti niso tako zelo redke.

Geografske literature o naravnih nesrečah in tudi o poplavah ni malo. Prvo kompleksno geografsko preučevanje poplav je bilo opravljeno po poplavah 5. in 6. junija 1954 v Celju, kjer so sodelovali številni geografi. Zatem v geografski literaturi kar dolgo ni bilo objav o poplavah. Gams (1973) je pisal o klasifikaciji poplav in poplavnih območij na podlagi hidroloških in morfoloških kriterijev. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zaživel eden največjih slovenskih geografskih projektov Geografija poplavnih področij na Slovenskem. Med letoma 1972 in 1985 ga je z lastnimi in zunanjimi sodelavci vodil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.