Monografija se osredinja na imena slovenskih pokrajin in njihovo povezavo s pokrajinsko identiteto. V uvodnem delu opredelimo temeljne pojme in podamo pregled obravnave zemljepisnih imen pri nas. V drugem delu kronološko pretresemo vire pokrajinskih imen, začenši z arhivskim gradivom. Sledi pregled novejših zemljevidov ter registrov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Na koncu so kot vir pokrajinskih imen predstavljene geografske regionalizacije. V tretjem delu so predstavljeni rezultati zbiranja pokrajinskih imen s pomočjo anketiranja. Med sklepnimi ugotovitvami lahko izpostavimo, da pokrajinska imena zrcalijo pokrajinsko identiteto in so pomemben dejavnik v zavesti njihovih prebivalcev, da niso hierarhično razporejena, pa tudi, da jih je večina trdo zakoreninjenih, da nekatera izginjajo in da je delež na novo uveljavljenih zanemarljiv. V zavesti ljudi imajo pokrajinska imena nejasno definiran denotat oziroma obseg in se, tako kot ostale jezikovne prvine, sčasoma spreminjajo.
Kazalo vsebine
1 Uvod
1.1 O imenih
1.2 Namen in cilji raziskave
1.3 Zasnova in metode dela
1.4 O pokrajinah
1.5 O obravnavi zemljepisnih imen
1.5.1 Terminologija
1.5.2 Začetki slovenskega imenoslovja
1.5.3 Imenoslovje v 20. in 21. stoletju
1.5.4 Nastanek slovenskih zemljepisnih imen
1.5.5 Tipi zemljepisnih imen
1.5.5.1 Hišna imena
1.5.5.2 Ledinska imena
1.5.5.3 Imena ulic in trgov
1.5.5.4 Krajevna imena
1.5.5.5 Vodna imena
1.5.5.6 Gorska imena
1.5.5.7 Pokrajinska imena
1.5.5.8 Imena držav in upravnih enot
1.5.5.9 Imena zunajzemeljskih objektov
1.5.5.10 Ostala zemljepisna imena
1.5.6 Imenoslovje v zamejstvu
1.5.7 Podomačena tuja zemljepisna imena
1.5.8 Obravnava slovenskih zemljepisnih imen skozi čas
1.6 O identiteti
1.7 Pokrajinska imena – »ne boj, mesarsko klanje«
2 Pokrajinska imena v pisnih virih
2.1 Arhivsko gradivo
2.1.1 Antika
2.1.2 Srednji vek
2.1.3 Novi vek
2.1.3.1 Jožefinski vojaški zemljevidi
2.1.3.2 Franciscejski kataster
2.2 Novejši zemljevidi
2.2.1 Variantnost pokrajinskih imen
2.2.2 Odnos med merilom zemljevida in pojavnostjo pokrajinskih imen
2.3 Register zemljepisnih imen Republike Slovenije (REZI)
2.3.1 REZI 5
2.3.2 REZI 25
2.3.3 REZI 250
2.4 Državne pregledne karte
2.4.1 Državna pregledna karta – DPK 250
2.4.2 Državna pregledna karta – DPK 500
2.4.3 Državna pregledna karta – DPK 750
2.4.4 Državna pregledna karta – DPK 1000
2.4.5 Sintezni zemljevid
2.5 Geografske regionalizacije
2.5.1 Melikovi regionalizaciji iz let 1935 in 1954/60
2.5.2 Ilešičeva regionalizacija iz leta 1958
2.5.3 Gamsova regionalizacija iz leta 1983
2.5.4 Gamsova regionalizacija iz leta 1986
2.5.5 Vrišerjeva regionalizacija iz leta 1990
2.5.6 Natkova regionalizacija iz leta 1994
2.5.7 Regionalizacija Gamsa, Kladnika in Orožna Adamiča iz leta 1995
2.5.8 Regionalizacija Geografskega inštituta Antona Melika iz leta 1995
2.5.9 Plutova regionalizacija iz leta 1999
2.5.10 Regionalizacija za regionalno politiko Evropske unije
2.5.11 Regionalizacije za pouk geografije
2.5.12 Sklep
2.6 Pokrajinska imena v luči zborovanj slovenskih geografov
3 Anketiranje kot vir pokrajinskih imen
3.1 Metode dela
3.2 Posavje
3.2.1 Poimenovanje pokrajine bivanja
3.2.2 Pokrajinska identiteta
3.2.3 Spreminjanje občutka pokrajinske pripadnosti
3.2.4 Poimenovanja sosednjih pokrajin
3.2.5 Spoznavni zemljevid
3.3 Kozjansko
3.3.1 Poimenovanje pokrajine bivanja
3.3.2 Pokrajinska identiteta
3.3.3 Spreminjanje občutka pokrajinske pripadnosti
3.3.4 Poimenovanja sosednjih pokrajin
3.3.5 Spoznavni zemljevid
3.4 Slovenija
3.4.1 Poimenovanje domače pokrajine
3.4.2 Poimenovanje sosednjih pokrajin
3.4.3 Najbolj uveljavljena pokrajinska imena
3.4.4 Pozabljena pokrajinska imena
3.4.5 V tujini prepoznavna pokrajinska imena
3.4.5.1 Metodologija ugotavljanja eksonimizacije
3.4.5.2 Rezultati
3.4.6 Razumevanje pojma »pokrajinsko ime«
3.4.7 Vloga pokrajinskih imen v trženju
3.4.7.1 Teoretska izhodišča
3.4.7.2 Blagovne znamke v Evropski uniji in Sloveniji
3.4.7.3 Nekaj spornih primerov blagovnih znamk
3.4.7.4 O pokrajinskih imenih v blagovnih znamkah
3.4.7.5 O Kranjskem bureku
3.4.8 Prostorska identiteta z vidika pripadnosti sogovornika
3.4.9 Spoznavni zemljevidi
