Pravni terminološki slovar prikazuje pojmovni svet sodobnega slovenskega prava. V več kot 10.000 slovarskih sestavkih predstavljamo terminologijo sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Slovar je namenjen predvsem pravnim strokovnjakom, torej pravnikom, ki opravljajo najrazličnejše poklice (od sodnikov, odvetnikov, notarjev, tožilcev, do vodij kadrovskih služb in pravnih oddelkov v podjetjih). Namenjen je tudi študentom prava in sorodnih ved, saj se tako na strokovno ustrezen način seznanjajo s pojmovnim sistemom slovenskega prava. Za uporabo slovarja je potrebno vsaj osnovno poznavanje pravne stroke. To ne pomeni, da ga ne morejo s pridom uporabljati novinarji, prevajalci, lektorji in drugi, ki se pri svojem delu srečujejo s pravno terminologijo. Vendar je treba upoštevati, da so definicije, predstavljene v terminološkem slovarju, zelo zgoščene in dovolj informativne za strokovnjaka, ki pozna pojmovni sistem stroke, drugi uporabniki pa dobijo predvsem primerno izhodišče, da lahko po potrebi poiščejo dodatne informacije.

Pravni terminološki slovar je enojezični terminološki slovar. Vsak termin ima definicijo ali pa s pomočjo kazalke usmerja rabo na en prednostni termin. Na ta način lahko terminološki slovar pripomore k poenotenju terminologije, vendar pa s tem ne prepoveduje rabe drugega termina. Ureditev slovarja je abecedna. Slovar ne vsebuje lastnih imen, ker to niso termini v ožjem pomenu.

Ker se pravni termini pojavljajo zlasti v strokovnih besedilih, je bila pri izdelavi slovarskih sestavkov uporabljena strokovna literatura, torej temeljni znanstveni in strokovni članki ter monografije, univerzitetni učbeniki, pa tudi temeljni področni zakoni, komentarji k zakonom in sodbe. Upoštevani so bili tudi nekateri sekundarni viri, tj. terminološki slovarji in leksikoni. Seznam uporabljene literature bo naveden na koncu slovarja.

Termini so bili obravnavani znotraj podpodročij (npr. obligacijsko pravo, mednarodno pravo, teorija prava, ustavno pravo, kazensko pravo …). Terminološko delo je potekalo po tematskih skupinah, kar pomeni, da so bili skupaj obravnavani npr. termini, ki bi jih lahko združili v tematsko skupino delavec (npr. mladi delavec, napoteni delavec, presežni delavec). Ker so bili hkrati obravnavani sorodni pojmi, je bilo lažje opisati razlikovalne značilnosti terminov (npr. oblični pravni posel : neoblični pravni posel), kar je pomagalo pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

Prav tako je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojne povezave med termini. Razmerji nad- in podpomenskosti sta bili upoštevani v okviru definicije. Za terminologijo je še posebej relevantno razmerje sopomenskosti. Gre za različna poimenovanja istega pojma, ki lahko ovirajo sporazumevanje med strokovnjaki. Zato si terminološka veda prizadeva za poenotenje terminologije, kar pomeni, da se med različnimi poimenovanji, ki se uporabljajo v stroki, izbere najustreznejše in se poskuša uveljaviti. Na ravni slovarja se v ta namen uporabljajo kazalke (→), ki uporabnika usmerjajo na prednostni termin. Odločitev o prednostnem terminu temelji na terminološkem dogovoru, ki so ga sprejeli avtorji slovarja.

Zaradi tradicije pravne stroke so vključeni tudi najpomembnejši latinski pravni termini. Če ima latinski termin uveljavljen slovenski ustreznik, se kot sopomenki navedeta obe obliki, prednost pa ima praviloma slovenska (npr. právna analogíja -e -e ž pravno sklepanje, pri katerem se pravna praznina zapolni s sklicevanjem na pravno načelo S: analogia iuris; analogia iuris -e -- [analogía júris] (lat.) → právna analogíja).

Terminološko delo so vodili terminografi, torej jezikoslovci, specializirani za izdelavo terminoloških slovarjev. Skrbeli so za jezikovno stran terminologije (jezikovnosistemsko ustreznost termina, onaglasitev iztočnic, slovnične podatke, jezikovni pregled definicij), za ustreznost definicij, ki morajo biti v skladu s pravili terminološke vede, za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v slovarju (urejenost in preglednost sopomenskih razmerij, usklajenost istovrstnih iztočnic itd.), in za vnos slovarskih sestavkov v računalniški program za izdelavo slovarjev. Za kakovosten terminološki slovar je nujno sodelovanje s področnimi strokovnjaki, ki so odgovorni za izbor za stroko relevantnih terminov in strokovno ustreznost slovarskih definicij. Pri pravnem terminološkem slovarju je sodelovalo 32 področnih strokovnjakov, ki so specializirani za posamezna podpodročja znotraj prava.

V terminološkem slovarju niso navedeni neterminološki pomeni posameznih besed. Pri pisanju definicij je pomembno, da so vsi termini, ki so uporabljeni v definiciji, v slovarju prikazani tudi kot iztočnice. Kadar je v definiciji uporabljen termin, ki ima eno ali več sopomenk, je uporabljen tisti termin, ki ga pravni terminološki slovar določa kot prednostnega.

Uredniški svet

- prof. dr. dr. h.c. Janez Kranjc, UL PF
- akad. prof. dr. Marijan Pavčnik, UL PF
- akad. zasl. prof. dr. Alenka Šelih, UL PF
- izr. prof. dr. Matej Accetto, UL PF

Avtorji po področjih

Pravna teorija: doc. dr. Aleš Novak
Delovno-socialno pravo: zasl. prof. dr. Polonca Končar, prof. dr. Grega Strban, doc. dr. Luka Tičar
Ekonomija v pravu: doc. dr. Meta Ahtik
Kazensko pravo:
Kazensko materialno pravo: izr. prof. dr. Katja Filipčič
Kazensko procesno pravo: izr. prof. dr. Primož Gorkič
Gospodarsko kazensko pravo: doc. dr. Liljana Selinšek
Civilno pravo:
Dedno pravo: prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic
Družinsko pravo: prof. dr. Barbara Novak
Stvarno pravo: izr. prof. dr. Ana Vlahek
Gospodarsko pravo: zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, prof. dr. Vesna Kranjc, doc. dr. Gregor Dugar, izr. prof. dr. Aleš Ferčič
Pravo intelektualne lastnine: prof. dr. Martina Repas , doc. dr. Špelca Mežnar
Civilno procesno pravo: zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić
Mednarodno zasebno pravo: zasl. prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik
Obligacijsko pravo: zasl. prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, prof. dr. Damjan Možina, Stanislav Fortuna
Medicinsko pravo: prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic
Mednarodno pravo: izr. prof. dr. Vasilka Sancin
Ustavno pravo: prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Igor Kaučič , izr. prof. dr. Saša Zagorc, asist. Iztok Štefanec
Upravno pravo: prof. dr. Rajko Pirnat, izr. prof. dr. Polonca Kovač, izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič
Davčno pravo: doc. dr. Jernej Podlipnik
Carinsko pravo: Andreja Kostelec
Pravo EU: izr. prof. dr. Matej Accetto