Čeprav se zdita pojma funkcije in funkcionalizma v arhitekturi v sodobnem strokovnem diskurzu tako rekoč samoumevna, imata bogato zgodovino razumevanja in interpretacij ter nikakor nista enoznačna. Knjiga prinaša pet besedil iz obdobja od konca 19. do konca 20. stoletja. V članku Louisa H. Sullivana »Visoka poslovna stavba, premišljena iz umetniškega vidika«, prvikrat naletimo na definicijo, da forma (vselej) sledi funkciji, ki pa izraža tudi zahtevo po poetični razsežnosti arhitekture in potrjuje etično držo arhitekta. Besedili Hannesa Meyerja »Novi svet« in »gradnja«, zastopata radikalni pol v heroičnem modernizmu in funkcionalizmu Bauhausa. Članek Rudolfa Arnheima »Od funkcije do izraznosti« vprašanje funkcije razpira v kontekstu vizualnega, umetnosti in ustvarjanja pomena, v predavanju »Funkcionalizem danes« Theodorja W. Adorna, pa je predstavljena protislovna situacija obravnave funkcije in sloga v arhitekturi v kontekstu modernizma. Izbor sklene Juhani Pallasmaa, ki v eseju »Od metaforičnega k ekološkemu funkcionalizmu« izpostavi potrebo po ponovni združitvi lepote in koristnosti, prvobitni in hkrati bolj prefinjeni arhitekturi.

Knjiga odpira vpogled v mnoštvo in raznolikost idej ter razumevanj pojma funkcije in funkcionalizma v arhitekturi v preteklosti in razpira možnost njunega razumevanja v sodobnosti.