Znanstvena monografija je posvečena 500-letnici edinstvenega poznogotskega krilnega oltarja iz leta 1515. Obletnica je ponudila številne priložnosti za osvetlitev pomembnosti tega srednjeveškega kulturnega spomenika, s katerim se ponašajo ne samo Goriška Brda, ampak vsa Slovenija. Posamezni prispevki v knjigi obravnavajo tudi širši družbeno zgodovinski okvir življenja v Brdih v 16. stoletju.

Kot poudarja umetnostni zgodovinar Gašper Cerkovnik, spada oltar »med najpomembnejše srednjeveške spomenike na Slovenskem«, saj je »edini ohranj eni primer ambicioznejšega krilnega oltarja ter pomemben pričevalec o vlogi, ki so jo koroški umetnostni centri imeli za takratne slovenske dežele«. S tem pa ponudi razmislek o vpetosti umetniškega dela v umetnostnozgodovinski okvir habsburških dednih dežel, hkrati pa v kontekst širše evropske poznogotske umetnosti, ali kot v svojem prispevku razmišlja generalni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Rober Peskar, je »cerkev sv. Križa značilen rezultat razvoja arhitekture 15. stoletja na Goriškem, nj en zvonik pa eden starejših v tem prostoru in kot tak vzor za mlajše različice v okolici«. Monografija pa ne podaja le pomembnih rezultatov temeljnih raziskav o kojščanskem oltarju in cerkvi, ampak tudi osvetljuje življenje v Brdih v ⒗ stoletju, ko je oltar nastal. Prispevek zgodovinarke Tanje Gomiršek na podlagi popisa duš iz leta 1566 in urbarja iz leta 1565–1568 analizira lastniške odnose ter gospodarske spremembe in predstavi družbeno-demografsko podobo vasi Kojsko in Brestje v ⒗ stoletju. Prispevek zgodovinarke Neve Makuc izpostavi vojno dogajanj e v času prve (1508‒1516/1521) in druge (1615–1617) habsburško-beneške vojne, v katerih so Brda odigrala vlogo strateško pomembnega območja ob habsburškobeneški meji, tedanje briško kmečko prebivalstvo pa vlogo braniteljev nekaterih briških utrdb, med njimi tudi Šmartnega. Ta utrjeni »naselbinski spomenik« izjemne zgodovinske in kulturne vrednosti, razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, s konservatorskoobnovitvenega razvoja obravnava prispevek konservatorke Andrejke Ščukovt. Etnologinja Katarina Štrimpf pa vpenj a raziskavo o oblačilni kulturi v Brdih v ⒗ stoletju v pregled gradiva o oblačenju na širšem Goriškem. Na ta način so okoliščine nastanka oltarja umeščene v širši zgodovinski kontekst območja, ki je obravnavano tudi z vidika gospodarske, vojaške, upravne in kulturne zgodovine. Izpostaviti je potrebno, da prva polovica ⒗ stoletja predstavlja poseben raziskovalni izziv, glede na to, da se za zgodovinsko Goriško srečujemo s problemom pomanjkanj a ustreznih virov. Prav zaradi tega so tovrstne raziskave še toliko bolj pomembne, saj prispevajo k zapolnjevanju vrzeli pri raziskovanju omenjenega obdobja. Prispevki tako temeljijo na številnih in raznolikih primarnih virih, izbranih materialnih preostankih pa tudi zemljevidih, arhivskih in historiografskih virih, sondažnih raziskavah, konservatorskih poročilih itd.