Družini se je posrečil izjemen podvig. Njeni bralci so zbrali nekaj sto molitev, ki so jih ji pošiljali z vseh koncev Slovenije pa tudi iz zamejstva in celo iz Kanade in Amerike. Predvsem z nagibom, da jih bodo videli objavljene v priljubljenem tedniku. To se je nekaterim zgodilo, večina pa je sedem let čakala na odločitev, da se iz besedil sestavi temeljito pripravljena zbirka starih slovenskih molitev.

Po žanrskih razsežnostih so zbrane molitve slavilne, priprošnje pa tudi pripovedne in otroške.
Motivno vsebujejo rosno otroške, do življenjskih stisk, prošenj bolnikov do motivike smrti in posmrtnega življenja.

Po funkciji so zbrana besedila največ namenjena jutranji in večerni molitvi, slavijo svete tri Božje osebe, največ (evharističnega) Jezusa, se priporočajo Mariji, svetnikom in angelom.
Da res gre za funkcionalna besedila, se vidi iz tega, da so pomanjkljivo zapisana v knjižnem jeziku, ker jih zapisovalci / zapisovalke pač molijo v narečju.

Drugo, kar dokazuje njihovo široko nekdanjo rabo, so številne variante. Prav študija o tem, v čem se med seboj ujemajo in razhajajo, daje nove podatke o slovenski duhovni kulturi na splošno in seveda tudi o religioznosti.

Izredno dobrodošli so dodana sporočila, od koga so molitev prejeli: se je naučili, kdaj se jo moli, da to počno vse do današnjega dne. Včasih pa tudi pošteno povedo, od kod so prepisane ali celo, da so jih sestavili sami. To pa zmeraj ne drži, saj zbrano gradivo samo priča, da gre le za različico splošno znanega besedila.

Strokovno gledano so najbolj dragocene zares stare slovenske molitvice, ki v siceršnji pasijonski motiviki vsebujejo veliko mitoloških motivov (Zlati očenaš in Marijine sanje, molitev zoper hudo uro, o sveti Katarinci). Za njihovo starost pa priča tudi njihov starinski jezik. Stare slovenske molitve so zbirka, ki bo dobrodošla za primerjalni študij tega žanra v slovanskem in evropskem okviru

Sicer pa pomenijo pomemben delež iz slovenske duhovne in slovstvene dediščine. Zato bi utegnili biti njihovi predvideni bralci ne le katoliški verniki, temveč tudi šolniki na vseh stopnjah, filologi vseh vrst, jezikoslovci in raziskovalci slovenskega slovstva, slovstvene folklore in etnologi, novinarji in vsi, ki kaj dajo na slovensko narodno identiteto.