Monografija, ki sestoji iz treh sklopov, uvodoma pojasnjuje različne družbene okoliščine, najprej tiste, ki vplivajo na odnos med jezikovnimi uporabniki in univerzalnim normativnim jezikovnim priročnikom, kakršnega na Slovenskem »pooseblja« pravopis; nato pa tudi aktualne okoliščine, ki so povezane s tehnološkim napredkom in vplivajo na večjo produktivnost potencialnih in dejanskih tvorcev novomedijskih besedil, s tem pa posredno tudi na pospešeno dinamiko jezikovnega razvoja.

Prav jezikovne spremembe, ki se pokažejo najhitreje v govorjenem jeziku, s prodorom posameznih vrst spletnih besedil (npr. spletnih dnevnikov), ki so pisana pod večjim vplivom govora, vplivajo tudi na jezik, ki je standardiziran, predpisan, ki se ga institucionalno učimo. V monografiji je zato v poglavju (Sodobna normativistika in aktualiziranje jezikovnih standardov) predstavljeno, kako je sodobna normativistika, tj. jezikoslovna panoga, ki se ukvarja z ugotavljanjem, spremljanjem in normiranjem družbeno in inherentno pogojenih jezikovnih sprememb ter drugačnih premikov v jeziku, pripravljena na nenehno rastoče potrebe družbe, ki zahteva jasen in poljuden, priročen in praktičen jezikovni priročnik, in kako bo izkoristila možnosti in pripomočke, ki jih ta čas, ki nas v vsem priganja, tudi ponuja. Ob tem so nakazana vsa problematična mesta, ob katerih se sodobna normativistika zaustavlja, podan pa je tudi tipski oris jezikovnih sprememb, označeno je njihovo mesto v širšem kontekstu razvoja knjižne slovenščine (poglavje Jezikovne spremembe in njihov odsev v jezikovnih priročnikih). V nadaljevanju (poglavje Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme) so z nakazanih izhodišč komentirana aktualna pravopisna pravila, kjer je predstavljen razkorak med sodobno jezikovno normo in obstoječo kodifikacijo, predlagane pa so rešitve za premostitev najbolj perečih jezikovnih vprašanj, tistih, ki so najbolj potrebna uskladitve v okviru aktualnega slovenskega slovaropisja. V delu (Pravopisni slovar kot praktični priročnik) so predstavljeni novejši pogledi na obvestilnost normativnega priročnika, ki vplivajo tako na koncept makro- kot mikrostrukturne zgradbe pravopisnega slovarja, saj naj bi bila ta namenjen posvetu jezikovnega uporabnika glede najbolj problematičnih vprašanj, povezanih s konkretno slovarsko iztočnico. V duhu tega načela so nakazane tudi tipske redakcije, torej mikrostrukturne rešitve, ki so predstavljene podrobneje v konkretnih slovarskih redakcijah (poglavje Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju).