Slovenska ljudska balada v Atriju ZRC

Spoštovane, spoštovani!

V sredo, 13. junija, vas ob 19. uri

Vabimo v Atrij ZRC na Novi trg 2 v Ljubljani,

kjer bo potekala

predstavitev monografije prof. dr. Marjetke Golež Kaučič

Slovenska ljudska balada

s koncertom Bogdane Herman.

Slovenska ljudska balada, ki je pravkar izšla pri Založbi ZRC, je prvo tako izčrpno in temeljno delo o baladi, tej »peti zgodbi«, ki zaseda pomembno mesto tudi v slovenskem ljudskem slovstvu. Tem pomembnejše, ker Slovenci nismo poznali prav veliko junaških narodnih epov, zato so balade skupaj s Krstom pri Savici prevzele funkcijo nacionalnega istovetenja, zapiše dr. Marjetka Golež Kaučič v knjigi.

V delu se osredotoča predvsem na besedilno analizo, saj je pri baladah, po uradni definiciji »pesmih, ki pripovedujejo dramatično poudarjeno zgodbo«, prav besedilo ključnega pomena. Glede na vsebino in motive, ki se v njih pojavljajo, ločimo več kot 300 tipov balad. Izvirno slovenske so tista o desetnici, balada o mlinarju, ki se je sprl s smrtjo, in balada o plesalki, ki jo odnese hudič. Slednja je rabila v navdih že omenjenemu Prešernu, ki je po ljudskem motivu spisal Povodnega moža, verjetno tudi pod vplivom zgodbe o ugrabitvi Urške Šefer med plesom pri lipi na Starem trgu v Ljubljani. Ta nezaslišani dogodek je popisal tudi Valvasor.

Marjetka Golež Kaučič v Slovenski ljudski baladi sega globlje in za plastmi ljudske ustvarjalnosti odkriva palimpsest arhetipov, mitov in kolektivnega nezavednega. Ste se kdaj vprašali, ali ni »riba Faronika«, bitje vode in zemlje, mogoče v resnici tjulenj? Katere balade so očarale pravnike? Kakšna je pri poslušanju balad vloga občinstva? O vsem tem bo tekla beseda v sredo, 13. junija, ko bo Marjetka Golež Kaučič svojo novo knjigo predstavila v pogovoru z Agato Tomažič. Vabljeni!

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Več o knjigi Slovenska ljudska balada si je mogoče prebrati na tej povezavi. Prireditev poteka v organizaciji Knjigarne Azil in Založbe ZRC. Kulturni program Knjigarne Azil sofinancira Javna agencija za knjigo RS. * Fotografija panjske končnice je iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja (inv. št. 17086).