Skip to main content

10

DEC

19:00

Okna brez monad

Pogovor o teoretskem prvencu Roka Benčina


Basic information

December 10, 2015 at 19:00
Knjigarna AZIL
Description

Knjigarna AZIL in Založba ZRC vabita na polemično razpravo o teoretskem knjižnem prvencu Roka Benčina z naslovom Okna brez monad. Estetika od Heideggerja do Rancièra (Založba ZRC), ki bo v četrtek, 10. decembra, ob 19. uri, v Knjigarni AZIL na Novem trgu 2.

Ob predstavitvi knjige bomo govorili o presečiščih moderne filozofske in estetske misli. Pri tem bomo ob verigi obravnavanih filozofov od Hedieggra, Adorna, Deleuza, Badiouja do Rancièra poskušali zarisati razmerje med filozofijo in umetnostjo. Dotaknili se bomo vprašanja reprezentacije, pojma sveta ter filozofskega branja umetnosti, ki vključuje tudi vprašanje političnega.

Osnovne teze monografije filozofa mlajše generacije, ki kritično preiskuje estetsko dediščino 20. stoletja bosta v pogovoru z avtorjem izzvali Anja Banko in Magdalena Germek.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

O Knjigi:

Okna brez monad. Estetika od Heideggerja do Rancièra

Monografija sledi razvoju estetske misli v filozofiji 20. stoletja z vrhunci pri M. Heideggerju, T. W. Adornu in G. Deleuzu. Kot temeljno potezo te misli izpostavi zaznamovanost filozofije s srečanjem z umetniškim delom, v katerem filozof prepozna misel, ki ima implikacije za filozofsko pojmovanje biti in sveta. Da pa bi filozofija lahko premislila misel umetnosti, se mora odreči klasičnemu pojmu reprezentacije. Umetnost ne reprezentira sveta, ampak izraža bit, ki v reprezentacijski konstituciji sveta ostaja zakrita. V prvem delu monografije na podlagi sodobnih pristopov, predvsem ontologije A. Badiouja in estetske misli J. Rancièra, kritično ocenimo estetsko dediščino 20. stoletja in predlagamo prenovljen pojem reprezentacije, ločen tako od posnemanja kot od izraza biti. V drugem delu odpiramo vprašanje pojma sveta v sodobni filozofiji, po eni strani vezanega na Leibnizevo problematiko možnih svetov, po drugi pa na fikcijske svetove moderne literature skozi branje S. Mallarméja in M. Prousta. Monografijo zaključuje razprava o specifikah filozofskega načina branja umetniških del in njihove politične razsežnosti.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Dogodek finančno podpira JAK.