Posebna poletna spletna ponudba Založbe ZRC
Poletje je – s tem se verjetno strinja prav vsak – čas za vsaj enotedenski počitek. Nadaljnji aksiom poletja pa se glasi nekako takole: navadno vsakemu poletnemu počitku pritiče tudi takšen ali drugačen bralni seznam. Če ste za letošnjega ostali brez idej, z vami z veseljem delimo naše predloge. Ti bodo morda najbolj zanimali predvsem tiste, ki bi radi obnovili ali nadgradili svoj rezervoar poznavanja zahodne humanistične in znanstvene misli.
Čtivo obsega sedmero različnih imen in naslovov iz zbirke Historia scientiae, ki jo izdaja Filozofski inštitut ZRC SAZU. Začne se z Aristotelom in njegovo Drugo analitiko, v kateri si starogrški filozof zastavi vprašanje, kaj sploh je znanost, na čem temelji in kako vendar vemo, da nekaj vemo. Od tod se lahko pomaknemo k Naravoslovju Plinija Starejšega, delu, ki je pogosto označeno kar za enciklopedijo antičnega sveta, Plinij pa je zaradi svojega izjemno obsežnega poznavanja različnih področjih in ved ostal ena izmed glavnih avtoritet na področju znanosti vse do 17. stoletja. V slovenskem prevodu so na voljo tri knjige, ki skupaj zajemajo približno tretjino celotnega Naravoslovja. Antično zakladnico znanja dopolnjuje delo mladega rimskega intelektualca Boetija, čigar traktat o glasbi Temelji glasbe je postal izhodišče evropske glasbene teorije.
Leta 1632 je Galilejevo delo Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemajskem in kopernikanskem pretreslo dotedanje dojemanje sveta, saj so v njem privedeni dokazi za kopernikansko teorijo, ki na glavo postavi srednjeveško filozofijo. Naslednje veliko ime zbirke je zato Descartes s Principi filozofije, v katerih pokaže, da sta filozofija in fizika tesno prepleteni. Prvi, metafizični del razlaga principe spoznanja, drugi pa je posvečen splošnim principom, ki vladajo svetu materije. Za nadaljnji razvoj evropske misli so pomembni deli, v katerih Descartes iz atributa božje nespremenljivosti izpelje tri pravila gibanja ali zakone narave, na podlagi katerih je svoje zakone narave nato izpeljal Newton. V Izbranih spisi I so zbrana njegova zgodnejša besedila, v katerih se mladi Newton ukvarja s tedanjo mehanistično filozofijo, nato pa preko kritike Descartesove kritike fizike in metafizike razvije svoje pojmovanje gibanja in vloge božjega v naravnem svetu. Nazadnje se zbirka z Razsvetljenskimi interpretacijami narave osredotoči na besedila glavnih francoskih razsvetljencev – de Buffona, de Maupertuisa in Diderota – o naravi. Prvi velja za največjega prirodopisca 18. stoletja, prav tako ponudi presenetljivo izdelan pojem evolucije. Drugi opisuje načela dedovanja in tako napove Mendlovo genetiko, tretji pa preko filozofije narave analizira položaj znanosti in raziskovanja sploh.
Če že ne moremo znižati poletnih temperatur, pa smo zato vsem knjigam zbirke Historia scientiae občutno znižali cene. Branje je lahko tudi poleti več kot le sprostitev. Ponudba velja do konca poletja v spletni knjigarni. Želimo vam mirno poletje!