Knjiga meseca februarja
V najkrajšem mesecu vas vabimo na ilustrirano arheološko-zgodovinsko-jezikoslovno popotovanje skozi zgodovino prednikov današnjih Slovencev vse do 20. stoletja – za knjigo meseca februarja smo namreč pri Založbi ZRC določili Kdo smo, Ilustrirano zgodovino slovenstva prof. dddr. arheologije, zgodovine in etnologije Andreja Pleterskega z duhovitimi ilustracijami Janje Rihter.
Kot poklon letošnjemu 8. februarju predlagamo, da h kulturni in narodni samorefleksiji dodate še branje Ilustrirane zgodovine, saj ravno v njej avtor preizprašuje domnevno samoumevne pojme, kot so narod, kultura, predniki, prajezik, država, kot jih samoopredeljujoče razumemo v odnosu do nas samih – Slovencev, Slovenk, Slovenije, slovenščine in slovenstva. Prav zares, kaj sploh je slovenska kultura?
V času naraščajočih nacionalizmov, kričečih politikov, brezumno samovšečnih mogotcev, samooklicanih pravičnikov, izključujočih diskurzov in vseh negotovih, ki si tako zelo želijo, da bi jih njihova domnevno premočrtna in neomadeževana provenienca reševala pred kaosom zapletene zgodovine in še bolj zapletene sedanjosti – skratka, prav v tem času, ko zgoraj omenjeni pojmi (spet) postajajo ne le orodje, temveč tudi orožje morij, bi si želeli (upamo, da v tem nismo edini), da k njim pristopamo z osnovno mero neoporečnega znanja. Če se skupaj z nami podate na predlagano odpravo, boste izvedeli marsikaj zanimivega o – samih sebi, pravzaprav. Za primer: to, da s(m)o Slovani prišli z območja okoli Črnega morja in se sprva naselili okoli porečja Dnepra; da je pred praslovanščino, skupnim slovanskim jezikom, nekoč obstajala prabaltoslovanščina, skupni prednik današnjih slovanskih in baltskih jezikov; da smo imeli tesne, posledično tudi jezikovne stike z germanskimi in italskimi plemeni; da naši predniki nikakor niso Veneti (kot trdijo nekatere neprepričljive teorije o posebnem položaju Slovencev med ostalimi Slovani), ljudstvo iz današnje Turčije, ki je, če ne svojega jezika in kulture, pa vsaj ime »posodilo« številnim plemenom različnih izvorov – da pa je oblak zmede še gostejši, naj omenimo, da so druga ljudstva prav Slovane pogosto označevala za Venete.
Študija Pleterskega, tokrat široko dostopna ne le zaradi svojega poljudnoznanstvenega tona, temveč tudi zaradi prijazno prepolovljene cene, predstavlja dragoceno čtivo za vsakogar, ki ga zanimata zgodovina in arheologija, sploh pa to, kako nastajata in se na podlagi virov z različnih področij opomenjata v odnosu do sedanjosti. Zato vsem želimo bogat dan slovenske kulture, ki naj bo hkrati tako priložnost za umerjen ponos nad lastnim narodom kot hvaležno zavedanje, da se nismo vzeli kar od nikoder in da navsezadnje nismo nič posebnega. V najboljšem možnem smislu.
Knjigo lahko v ljubljanskem Azilu, novogoriškem Maksu in na spletu vse do konca meseca kupite s 50-odstotnim popustom.
