Knjiga meseca decembra
Decembra pri Založbi ZRC vabimo k branju knjige Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo Gregorja Pobežina, raziskovalca antične zgodovine in virov. Monografija, ki je razdeljena na več tematsko obravnavanih sklopov, izhaja iz misli, da mora biti vsaka pripoved nujno o nečem. Avtor nas v uvodnih odstavkih, še pred obravnavo antike in Salustija, odpelje v prihodnost, in sicer v 15. stoletje, ko se z vzponom renesančne miselnosti zaključi skorajda tisočletni srednjeveški milje. Za ilustracijo pripovedi o nečem izbere fresko Mladi Ciceron pri branju italijanskega renesančnega slikarja Vincenza Foppa. Na njej je v srednjeveškem slogu upodobljen mladi Ciceron, ki v rokah ne drži klasične podobe antičnega besedila – zvitka, temveč vezano knjigo, namesto klasične tunike pa nosi povsem srednjeveško opravo. Čeprav slika pripoveduje zgodbo o mladem Ciceronu, ki bere, celo oko neizkušenega opazovalca opazi, da na njej ni čisto vse tako, kot bi pričakovali na upodobitvi prizora iz obdobja pozne rimske republike, zapiše Pobežin, ki se v knjigi posveča vprašanju načinov ubeseditve historične stvarnost. Kajti tako kot »slikarjeva upodobitev bistveno zaznamuje opazovalčevo predstavo o upodobljenem predmetu, tudi specifična ubeseditev bistveno zaznamuje bralčevo predstavo o ubesedenem svetu«.
Rimski zgodovinar iz naslova je Gaj Salustij Krisp, inovator historiografskega žanra iz 1. st. pr. n. št. Rimsko zgodovinopisje se, različno od drugih antičnih tradicij, denimo grške, ni razvilo iz znanstvenega kriticizma, temveč iz splošno priznane tradicije oz. občega tradicionalizma, zato ni presenetljivo, da se je v svoji izvirni fazi, analistiki, uveljavilo kot senatorska literarna disciplina. Čeprav na prvi pogled deluje kroniško, je analistično zgodovinopisje tudi politično in državotvorno. Salustij, čigar besedila obravnava pričujoča monografija, je zgodovinopisje osamosvojil tako v političnem kakor tudi v literarnem smislu, a ga je s svojimi globokimi filozofskimi prologi hkrati preusmeril na področje filozofske proze, ki se spogleduje z literaturo in politiko.
Zgodovinsko besedilo uživa pri bralcu status pripovedi o resničnem – to zgodovinsko delo loči od fikcije, a so pripovedne tehnike podobne. Je zgodovina v resnici le niz prepričljivih pripovedi o nečem? Raziščite sami, tudi s pomočjo decembrske knjige meseca, ki bo do konca leta po polovični ceni na voljo v ljubljanskem Azilu, novogoriškem Maksu in na spletu. Vabljeni k branju!
