Knjiga meseca septembra
Drage bralke in bralci,
septembra, ko se poletje nezadržno preveša v jesen, za vinarje nastopi pomembna naloga – obiranje grozdnih jagod, ki se kasneje v letu spremenijo v sladko vince. Toda kot nam jo rado zagode kaj nepričakovanega, se tudi vinska trta le stežka ogne raznim nadlogam in škodljivcem. Ena takšnih je dobro znana trtna uš, ki jo v svoji mnogodimenzionalni študiji Trtna uš. Ta strašno drobna pošast pretanjeno opiše zgodovinar dr. Miha Seručnik. Pri Založbi ZRC smo jo zato izbrali za knjigo meseca septembra.
Dr. Seručnik trtno uš po krajšem uvodu iz vinogradništva in opisu njenega biološkega portreta kajpak motri zlasti skozi zgodovinsko lupo. Proti koncu politično in gospodarsko burnega 19. stoletja se je, po dobrem desetletju nezajezljivega pustošenja po vinorodnih gričih habsburške monarhije, uš pojavila tudi na domačem Kranjskem, in prav nič je ni moglo ustaviti. Kako je zašla v okoliške in domače loge, z gotovostjo ne ve nihče, na sumu pa so že tedanji raziskovalci imeli trto, ki so jo prinesli iz Amerike in zasadili v okolici Dunaja. Ko so ugotovili, da je ameriška trta pravzaprav odporna na to malo nadlogo, so avstroogrski vinarji pričeli z načrtnim cepljenjem domačih vrst trte z ameriškimi, da bi ustvarili odpornejše rastline. V nadaljevanju se avtor posveti uničujočim posledicam, ki jih je za revnega ter tako rekoč tlačanstva pravkar osvobojenega avstroogrskega kmeta v že tako ali tako zatohlem ekonomskem položaju zakrivila trtna uš: vinogradi so propadli, z njimi pa vsi možni dohodki od pridelovanja vina. K sreči se je država uspešno naddeželno organizirala in malemu kmetu na pomoč pri obnovi vinogradov priskočila z raznimi subvencijami, brezobrestnimi posojili ter državnimi trtnicami za vzgojo odrešilnih ameriških sadik, sicer bi se bilo vinogradništvo primorano skrčiti le na bogate veleposesti. Ustanovljene so bile komisije za zadeve trtne uši, ki so skrbno bdele nad prenovo uničenih trt, in razmere so se naposled začele izboljševati.
Kjer je vino, tam je življenje, pravijo – kakršno pač že, v vsej svoji pojavnosti. Ena takih je gotovo tudi trtna uš. Pravijo tudi, da je dobro poznati svojega vraga, pa če je še tako drobcen. Seručnikova študija tako nedvomno ponuja natančen vpogled v daljnosežne gospodarske, družbene ter biološke posledice kratkega življenja te nič hudega želeče in sluteče trtne zajedavke. Bralcem želimo, da bi po prebrani študiji kdaj pa kdaj ob kozarcu rujnega prikimali tudi njej, temu malemu mogočnemu bitju, ki je na kolena spravilo velik del vinarske proizvodnje v habsburškem cesarstvu. Knjiga vas v naših treh knjigarnah – ljubljanski, novogoriški in spletni – v septembru čaka po polovični ceni.
Se beremo in – na zdravje!
