Predstavitev knjige Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co.

Vabljeni_e na predstavitev prve izdaje rekonstrukcije celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. (J. P. Morganom in njegovim naslednikom J. P. Morganom jr.).

Pogovor s prevajalcem in avtorjem spremne študije Tiborjem Hrsom Pandurjem bo vodil urednik Aljaž Krivec. Začenjamo ob 19. uri v Atriju ZRC.

Knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. (Založba Litera), ki temelji na različnih doslej neobjavljenih arhivih (predvsem Teslovega osebnega arhiva v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu in arhiva Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku ter drugih arhivov v ZDA), je prva objava tega materiala v svetovnem merilu in prvi prevod tega gradiva v slovenski jezik. Pisma spremljajo kratke biografije Teslovih naslovnikov in izčrpne opombe, ki kontekstualizirajo številna zgodovinska, biografska in tehnična ozadja, delo pa vključuje tudi prevode vseh dostopnih prilog, ki jih je Tesla s pismi posredoval.

Korespondenca se nanaša na obdobje med 1900 in 1934 ter dokumentira ekonomsko, družbeno in politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je želel človeštvu zagotoviti dostop do brezžične energije, ki ne bi vključevala »potrate ali porabe kateregakoli materiala«, pokriva pa tudi ozadje razvoja Teslove turbine, ki ga je s posojili podprl J. P. Morgan jr. Ker sta oba Morgana Teslo sprva finančno podprla, a zaradi kompleksnih psiholoških, zgodovinskih in politično-ekonomskih razlogov, povezanih tudi z onemogočanjem in ukalupljanjem prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij, nadaljnjo podporo prekinila, korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma. Analizo tega ozadja, tako kot odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe, sooča pa tudi etični in politični drži Tesle in Louisa Adamiča in njun kompleksen odnos sredi medvojnega obdobja prve polovice dvajsetega stoletja.

*************************************************************************

Pogovor, ki ga organizirata Založba Litera in knjigarna Azil, poteka ob finančni podpori Javne agencije za knjigo RS.

*************************************************************************

NIKOLA TESLA: KORESPONDENCA Z J. P. MORGANOM & CO.

Uredil, prevedel in spremno študijo napisal Tibor Hrs Pandur

1. izdaja

Izvirniki: osebni arhiv Nikole Tesle Muzeja Nikole Tesle v Beogradu, arhiv Kongresne knjižnice v Washingtonu (Library of Congress, Washington D. C.), arhiv Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku (The Morgan Library and Museum, Archives of The Pierpont Morgan Library, New York) in arhiv Javne knjižnice v New Yorku (New York Public Library).
Strokovna sodelavca: Matej Mertik in Andrej Detela
Jezikovni pregled: Mateja Dermelj
Urednik: Aljaž Krivec
Oblikovanje: Boris Balant
Prelom in priprava za tisk: Mateja Omerzel
Založnik: Založba Litera, Maribor, 2023
Zanj: Orlando Uršič

Knjiga je izšla s pomočjo ZRC SAZU in prevajalske ter delovne štipendije Javne agencije za knjigo RS za ustvarjalnost na področju leposlovja iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2020.

Cena v predprodaji: 29,00 €
Redna cena: 39,00 €

Prednaročila zbiramo na spletni strani Založbe Litera ter na tajnistvo.litera@gmail.com ali 041 398 916. Knjiga bo na voljo najkasneje 18. septembra 2023.

*************************************************************************

Iz recenzije Mladena Dolarja:

»Knjiga z nekam tehničnim naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. dejansko skriva veliko zgodbo, ki ima vse prvine znanstvene fantastike, trilerja, zgodovinskega romana, sociološke študije, prepleta znanosti in biznisa in je tako edinstvena in neverjetna, kot je lahko samo resničnost, ne fikcija. Nasproti si stojita čudaški znanstveni genij, eden najbolj markantnih v vsej zgodovini, in dobičkarski bančnik (pravzaprav dva, oče in sin), prvi s kolosalnim utopičnim projektom brezžičnega prenosa energije, ki bi lahko zagotovil prosto dostopno energijo po vsem planetu, a bi za to potreboval velike investicije, drugi s kalkulantsko pridobitniško pametjo, ki je ime J. P. Morgan uveljavila kot zaščitno znamko ameriškega bančništva. Morda najambicioznejši projekt v vsej zgodovini v današnjih časih neposredno preteče ekološke katastrofe zveni kot utopične sanje o globalni odrešitvi – toda ali so bile vse samo sanje, ki so se razbile na trdih čereh financiranja, ali pa v njih nemara tiči moment najspektakularnejše tragično zamujene priložnosti?

Tibor Hrs Pandur, avtor najtemeljitejše zgledne monografije o Teslovem delu v slovenščini, s to knjigo nadaljuje svoje strastno, zavzeto in natančno raziskovanje njegovega izjemnega dela in nam ponuja vpogled v eno najbolj neverjetnih zgodb modernih časov.«

Mladen Dolar

****************************************************************************

61. pismo Nikole Tesle J. P. Morganu, s 17. februarja 1905

Kopija.

New York, 17. februar 1905

Spoštovani g. Morgan,

naj vam znova pojasnim.

Izpopolnil sem največji izum vseh časov – prenos električne energije brez žic na katerokoli razdaljo, delo, ki mi je vzelo deset let življenja. To je dolgo iskani kamen modrosti. Dokončati moram postajo, ki sem jo zasnoval, in človeštvo bo z enim zamahom napredovalo za stoletja. Jaz sem trenutno edini človek na tej Zemlji, ki ima edinstveno znanje in sposobnost, da lahko doseže ta čudež, naslednji pa se morda ne bo pojavil še nadaljnjih sto let. Prišlo je do dolge in boleče zamude. Moji živci niso iz železa, in vse to znanje in veščino lahko svet za zmeraj izgubi. Prosim, ne zavlačujte več z odločitvijo, kakršnakoli že bo. Pomagajte mi dokončati to delo ali pa umaknite ovire na moji poti.

Srčno sem se razveselil, ko sem vas včeraj videl tako odličnega zdravja.

Dobri ste še za nadaljnjih dvajset let aktivnega življenja.

Vdano vaš

N. Tesla

*******************************************************************************

Iz uvodne študije Tesla proti J. P. Morganu Tiborja Hrsa Pandurja:

»A ker je Tesla večinski delež (in nadzor) nad patenti prostovoljno predal Morganu, je lahko zgolj upal, da bo ta v njem prepoznal enakovrednega genija in potencialnega sodelavca, s katerim bosta skupaj spremenila svet. Teslov boj za Wardenclyffe, boj za 'vsesplošno [raz]svetljenje in zlitje ras' (Tesla 2013 [1919a]: 100), se je razkril kot vnaprej izgubljena bitka, ki bi največjega tedaj živečega kapitalista spremenila v dejanskega in ne le deklariranega človekoljuba, prijatelja, mecena in poslovnega partnerja. Očitno je težje spremeniti vektor in um bankirja (ali ustroj kapitalizma) kakor razsvetliti celotno zemeljsko oblo.

Ohranjena korespondenca med Teslo in obema Morganoma nam lahko služi kot dokazno gradivo tega ustroja in njegove vloge pri zaviranju potencialno družbenotransformativnih tehnologij, s tem pa razkriva predvsem »protislovne tendence« in 'notranje omejitve, ki so vgrajene v sam politično-ekonomski sistem kapitalistične družbe XX. stoletja in [...] so ovirale ali celo preprečile implementiranje revolucionarno drugačnih tehnoloških rešitev, kot jih je načrtoval Tesla' (Lukšič 2023: 176). Pričujoča korespondenca zato pove vsaj toliko o zgodovini in razlogih za neuspešno uveljavitev Teslovega najambicioznejšega načrta kot o evoluciji in vzpostavitvi nove oblike kapitalizma, ki so ga v veliki meri omogočili Teslovi izumi prve (in delno druge) faze, saj jih je preko številnih industrijskih korporacij, partnerstev in zvez uspešno financirala in uveljavljala prav komercialna banka J. P. Morgan & Co. ter z njo povezani deležniki. [...] K neuspešni dovršitvi in uveljavitvi Teslovega brezžičnega sistema pa so ključno pripomogle tudi tedanje politične in gospodarske razmere ter ambicije vladnih deležnikov, povezane s prvo svetovno vojno. [...]

Vzroki za neuspeh brezžične postaje Wardenclyffe in tragedijo Nikole Tesle so kompleksnejši, kot se je morda zdelo na prvi pogled. Tesla je kockal z »največjo pošastjo Wall Streeta« (59. pismo z 19. decembra 1904) in izgubil zaradi poljubnosti njunega dogovora, tedanjih ekonomskih razmer in finančne nestabilnosti (pri kateri je ključno vlogo igral tudi J. P. Morgan), tektonskih zgodovinskih političnih prelomov, velikopotezne spremembe prvotnega načrta, napačne ocene Morganovega značaja in posledične prostovoljne predaje večinskega deleža temeljnih patentov za vse svoje brezžične tehnologije, ter očitnih Morganovih prikritih ambicij po obvladovanju vzpostavljajoče se brezžične industrije. Ob razkritjih zaviranja in ukalupljanja potencialno prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij in nezmožnosti preseganja kapitalistične paradigme zgolj s tehničnimi sredstvi pa ta pisma utelešajo zgodovinsko prelomnico in tragedijo takšnih razsežnosti, da bi jo lahko verodostojno posnel le kak Orson Welles, ki je zaplete svojih zgodb pogosto utemeljil z izdajo medčloveškega zaupanja, usodnimi nesporazumi in zgrešenimi pričakovanji. To bi ob panorami tedanjih političnih in ekonomskih pretresov učinkovito zrcalilo izgubo predindustrijske nedolžnosti, viktorijanske plemenitosti, brezkompromisne etične drže in razsvetljenske vere v vsesplošen napredek človeštva, na katerega je Tesla računal in stavil, vendar so ga skupaj z obljubami o »zlati dobi« na prelomu stoletja izmaličili neizprosni finančni interesi in boji za oblast ter ga razkrinkali kot utopično slepilo ameriške industrijske ekspanzije.«