Pisateljska vila na Tomšičevi

Knjige zbirke Umetnine v žepu večkrat obravnavajo objekte, mimo katerih nas vodijo vsakodnevne poti, pa se nikdar ne zamislimo, kakšna je njihova zgodovina, je za zbirko dejala urednica dr. Marjeta Ciglenečki. In to je ravno pravšnji opis za t. i. pisateljsko vilo na Tomšičevi – modernistično stavbo, v kateri domujejo DSP, PEN in DSKP, da o restavraciji ne govorimo in se je avtorica knjižice, dr. Barbara Vodopivec, spominja še iz časa svojega otroštva.

Kot otrok, katerega starši so pogosto zahajali v različne etaže te vile, se je spominja predvsem iz osemdesetih let – in prav to je bilo v zgodovini pisateljske vile obdobje, ki je tesno prepleteno z zgodovino slovenske države. Književniki so tedaj igrali pomembno vlogo v osamosvojitvi Slovenije, v stavbi na Tomšičevi so prirejali protestne literarne večere in pisali t. i. pisateljsko ustavo. Da o druženju v restavraciji Pri Mikiju, ki je omenjeno tudi v eposu Vrata nepovrata Borisa A. Novaka, sploh ne govorimo.

Toda podrobnejše raziskave, ki so segle daleč onkraj otroških in mladostnih spominov Barbare Vodopivec, so razkrile podatke o gradnji in usodah meščanov, zaradi katerih bi si vila na Tomšičevi zaslužila »naziv hiša zgodb« že dolgo, preden so se vanjo vselili pisatelji. V vili, ki je kot arhitekturna enota vzniknila hkrati s slojem premožnega meščanstva, so bivali tako judovski trgovec kot partijski funkcionarji – seveda ne vsi hkrati, a vsi s podnajemniki. Stroški vzdrževanja takšnega poslopja so bili in so še vedno vratolomni, pravi avtorica, ki je v publikacijo poleg arhitekturnih načrtov in fotografij pohištva in umetnin, ki so del opreme vile, vključila tudi pričevanja še živih dedičev ter spomine akterjev dogajanja v demokratičnih procesih, ki so se dogajali tako v spodnjih nadstropjih vile kot v restavraciji, za znamenitim macesnovim šankom. Od tam so objavljene tudi sličice iz knjige vtisov, ki so jih narisali nič več in nič manj kot Zoran Mušič, Bard Iucundus in France Mihelič.

Tukaj lahko prisluhnete pogovoru z avtorico, dr. Barbaro Vodopivec, in urednico zbirke Umetnine v žepu, dr. Marjeto Ciglenečki.

Zbirka Umetnine v žepu, ki je začela izhajati leta 2010, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, in to na pobudo dr. Barbare Murovec, je ena najuspešnejših pri Založbi ZRC. Mnoge knjige so že davno pošle, pri izbiri tem in besedil pa po zatrjevanju dr. Marjete Ciglenečki pazijo tudi na slog pisanja in si prizadevajo razvijati poljudnoznanstveni žanr. Najnovejša knjiga, Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani, je izšla v posodobljeni oblikovni podobi, ki jo je zasloval Andrej Furlan.