Iz vremskih in kozinskih plasti so predvsem iz paleoekološkega in deloma iz biostratigrafskega stališča raziskani štirje profili iz neposredne okolice Škocjanskih jam. Namen raziskave je bil proučevanje okolja sedimentacije plasti z giroplevrami v vremskih plasteh in tistega dela kozinskih plasti, kjer se pojavljajo haraceje in polži. Školjke iz rodu Gyropleura, Apricardia in morda še druge školjke so v apnencih vremskih plasti na drugotnem mestu; školjke so živele v plitvi vodi nedaleč od obale, na drugotno mesto so jih prinesli valovi in tokovi; odsotnost rapidionin v horizontih z giroplevrami potrjuje trditev, da so bile lupine nametane proti obali, saj so rapidionine živele v izrazito lagunskem okolju. Na plitvo okolje sedimentacije kažejo tudi laminiti; pri haracejah iz kozinskih plasti imamo primere flore na mestu in primere presedimentiranih delov haracej (oogonijev); oogonije so vodni tokovi prenašali proti globljim delom sedimentacijskega bazena. Skupaj z nepresedimentiranimi haracejami se pogosto pojavljajo tudi polži, s kemično analizo kisikovih in ogljikovih izotopov v vzorcih pa je bil ugotovljen večkraten vpliv sladke vode na morsko okolje.